SPREMLJANJE DONOSOV V ČEBELARSKEM DRUŠTVU Bled Gorje

II. PRIVATNE TEHTNICE BORIS, MARKO

III. POROČILA O MEDENJU TEHTNICE ČZS

Kratko navodilo
Na glavnem menuju v desnem kotu klikneš na eno od zelenih lučk, denimo stanje in se odpre nabor vseh štirih tehnic kjer si lahko ogledaš vsako posebej ter spremljaš gibanje stanja.
V zgornjem desnem koti kjer so tri črtice, si lahko ogledaš panje in stanje panjev z opisom srememb oziroma vsebino in opise dogodkov za vsako tehtnico posebej.

Aplikacija na mobilnih telefonih

Enako kot na PC računalnikih, le da vrsto tehnice zamenjamo tako, da kliknemo na trenutnega uporabnika – denimo Hribar Markota in se nam pokažejo ostale tri tehtnice, kjer izbiramo vpoglede.

Čebelarska učna in razgledna pot Gorje

 


Pot je namenjena ljubiteljem čebelarstva in vsem pohodnikom ter kolesarjem, ki jih zanima čebelarstvo ali bi radi le uživali v lepih razgledih na gorjanske vasi, na širšo okolico Bleda z Radovljico in na SV-del Karavank z najvišjim vrhom Stolom. Ob poti si bomo poleg čebelnjakov lahko ogledali še kulturne in naravne znamenitosti Gorij in spomenike naše tehnične dediščine.

Čebelarska pot v Občini Gorje vodi po osrednjem delu Gorij od čebelnjaka do čebelnjaka.
Vodi nas po lepih panoramskih poteh, kjer lahko uživamo v prekrasnem razgledu na gorjanske vasi. Proti vzhodu se nam odpira pogled na Karavanke in Kamniške Alpe, na okolico Bleda in preko nje do Radovljice, po Deželi proti Kranju in naprej v Ljubljansko kotlino.
Ob poti bomo spoznali kulturne, naravne in obrtne spomenike Gorij.

Pot pričnemo pri Fortuni v Spodnjih Gorjah.

Od tod krenemo po mirni, razgledni, makadamski poti do vasi Višelnica. Zavetna lega hriba Višelnica nudi enkratne pogoje za čebelarjenje, zato srečamo ob poti več čebelnjakov, ki tam stojijo že desetletja.
Prvi na naši poti je slikovit čebelnjak Jožeta Bernika v Spodnjih Gorjah.
Medtem ko nas pot vodi naprej do vasi Višelnica, nekoliko postojmo in se zazrimo »po okolš’ni blejskega raja«.

Višelnica je ljubka, stara vasica, ki je že od nekdaj znana po izdelovanju kravjih zvoncev. S to obrtjo so se vaščani ukvarjali predvsem v 18. in 19. stoletju. V tem času so iz pločevine skovane in z medenino oblite zvonce prodajali po celotni Kranjski in Avstro-Ogrski. Danes je v prvotni obliki kot obrtni spomenik ohranjena le še Janova kovačnica, po domače pri Pogvajnu, ki je delovala vse do konca 20. stoletja.

Preberi več “Čebelarska učna in razgledna pot Gorje”

Razgledna pot v Gorjah

Čebelarjene v Gorjah

Matevž Šimnic

»Čebele so vrsta muh, ustvarjene od Boga, da s svojo pridnostjo in neutrudnim delom previdijo in oskrbe človeka s potrebnim medom in voskom. Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov tako potrebna stvar kakor čebela.« (Anton Janša )

S čebelarjenjem se človek ukvarja že od nekdaj. Sprva je šlo le za nabiranje medu divjih čebel, pozneje pa tudi gojenje čebel. Želja po medu in nato tudi po vosku je človeka prisilila, da je čebele iz divjine prenesel bližje svojemu domu. Prebivalci Gorij so čebelarili tako kot njihovi predniki Kranjci. Panj, narejen iz desk, je dobil ime kranjič.

Preberi več “Razgledna pot v Gorjah”

Čebelarstvo in zaščita snovne in nesnovne dediščine

Čebelarstvo kot del nesnovne kulturne dediščine

V Sloveniji je čebelarstvo način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki pridobivajo čebelje pridelke za prehrano in tradicionalno medicino ter s svojim znanjem in veščinami skrbijo za čebele in okolje. Edina podvrsta v Sloveniji je kranjska čebela. Čebelarji imajo okrog 200.000 čebeljih družin in s kontrolirano vzrejo čebeljih matic odgovorno skrbijo za ohranjanje njenih cenjenih lastnosti: rodnosti, odlične orientacije in odpornosti na vremenske vplive. Čebele redijo večinoma v lesenih čebelnjakih v bližini domov čebelarjev. Skupnosti izražajo ljubeč in spoštljiv odnos do čebel, s tem povezana znanja, veščine in prakse pa so oblikovane skozi stoletno tradicijo in se prenašajo iz roda v rod.

Preberi več “Čebelarstvo in zaščita snovne in nesnovne dediščine”