Standard – Čebelarsko društvo Bled Gorje

16. februarja, 20245. marca, 2024

medovite rastline 2024

Medovite rastline po razpisu Ministrstva za kmetijstvo (standard)

Klikni na povezavo za prikaz slike.

MR1 leska Corylus avellana
MR2 vrbe rod Salix (alba, babylonica, caprea itn.)
MR3 rumeni dren Cornus mas
MR4 rešeljika Prunus mahaleb
MR5 črni trn Prunus spinosa
MR6 kloček Staphylea pinnata
MR7 navadna trdoleska Euonymus europaeus
MR8 malinjak (avtohtonemaline in robide) rod Rubus
MR9 navadna krhlika Frangula alnus
MR10 navadni ruj Cotinus coggygria
MR11 šmarna hrušica Amelanchier lamarckii
MR12 perovskija Salvia yangii
MR13 divja češnja Prunus avium, medi celoten rod Prunus
MR14 slive Prunus domestica
MR15 divja hruška Pyrus communis
MR16 divja jablana, lesnika Malus sylvestris
MR17 cepljeno sadno drevje
MR18 javorji (gorski,ostrolistni, maklen,trokrpi, topokrpi,tatarski)iz roda Acer
MR19 jerebika Sorbus aucuparia
MR20 mokovec Sorbus aria
MR21 brek Sorbus torminalis
MR22 skorš Sorbus domestica
MR23 mali jesen Fraxinus ornus
MR24 lipa Tilia platyphyllos
MR25 lipovec Tilia cordata
MR26 pravi kostanj Castanea sativa
MR27 jelka Abies alba
MR28 bor Rod Pinus
MR29 smreka Picea abies
MR30 žajbelj Salvia officinalis
MR31 sivka rod Lavandula
MR32 rožmarin (primorski del) Salvia rosmarinus
MR33 timijan, materina
dušica Thymus vulgaris
MR34 meta (vse avtohtone
vrste mete) rod Mentha
MR35 šetraj rod Satureja
MR36 čišljaki rod Stachys
MR37 melisa Melissa officinalis
MR38 divji slezenovec Malva silvestris
MR39 origano, navadna
dobra misel Origanum vulgare
MR40 angelika Angelica archangelica
MR41 hermelika Hylotelephium spectabile
MR42 ognjič Calendula officinalis
MR43 drobnjak in druge lukovke rod Allium
MR44 nepeta, mačja meta rod Nepeta
MR45 leska v loncu Corylus avellana
MR46 vrbe v loncu rod Salix (alba,babylonica, caprea itn.)
MR47 rumeni dren v loncu Cornus mas
MR48 rešeljika v loncu Prunus mahaleb
MR49 črni trn v loncu Prunus spinosa
MR50 kloček v loncu Staphylea pinnata
MR51 navadna trdoleska v loncu Euonymus europaeus
MR52 malinjak (avtohtone maline in robide) v loncu rod Rubus
MR53 navadna krhlika v loncu Frangula alnus
MR54 navadni ruj v loncu Cotinus coggygria
MR55 šmarna hrušica
v loncu Amelanchier lamarckii
MR56 perovskija v loncu Salvia yangii
MR57 divja češnja v loncu Prunus avium, medi celoten rod Prunus
MR58 slive v loncu Prunus domestica
MR59 divja hruška v loncu Pyrus communis MR60 divja jablana, lesnika v loncu Malus sylvestris
MR61 cepljeno sadno drevje v loncu-vpiši željeno vrsto sadjaČ
MR62 javorji (gorski,ostrolistni, maklen, trokrpi, topokrpi, tatarski) v loncu iz roda Acer
MR63 jerebika v loncu Sorbus aucuparia
MR64 mokovec v loncu Sorbus aria
MR65 brek v loncu Sorbus torminalis
MR66 skorš v loncu Sorbus domestica
MR67 mali jesen v loncu Fraxinus ornus
MR68 lipa v loncu Tilia platyphyllos
MR69 lipovec v loncu Tilia cordata
MR70 pravi kostanj v loncu Castanea sativa
MR71 jelka v loncu Abies alba
MR72 bor v loncu Rod Pinus
MR73 smreka v loncu Picea abies

Preberi več

9. februarja, 202412. februarja, 2024

Perovskija Salvia yangii

9. februarja, 202410. februarja, 2024

Šmarna hrušica

Strokovno ime rastline: Amelanchier lamarckii
Slovensko ime rastline: šmarna hrušica
Hitrost rasti: srednje hitra
Višina in širina: 5 – 8 m, 3 – 5 m
Zahteva po svetlobi: sonce, delna senca
Barva cvetov: bela
Čas cvetenja: april
Talne zahteve: normalna kultivirana, vlažna tla
Uporabnost: cvetoči grm, soliter, skupinske zasaditve

Je visok večdebelen listopaden grm s pokončno rastjo, ko je mlad, pozneje postane širši z dežnikasto oblikovano krošnjo z rahlo povešavimi vejami. V starosti (40 let) je bolj širok kot visok grm. Cveti zelo bogato v aprilu, julija se pojavijo jagode, ki so sladke in sočne. Plodovi so užitni, okrogli in temno modre barve. Uporabni so za marmelade, sokove, kompote,…. Zelo radi jih imajo tako otroci kot ptiči. Mladi listi so bakreni, pozneje zeleni, v jeseni se pobarvajo oranžno rdeče. Šmarna hrušica je odporna na mraz in veter. Dobro prenaša urbana okolja in sušo. Sadi se posamezno ali v skupine. Če hočete obdržati ta grm manjši, ga morate obrezovati vsako leto, ko je konec zime.

Preberi več

9. februarja, 20249. februarja, 2024

Navadni ruj Cotinus coggygria

Navadni ruj je 5 do 7 m visok grm, ki se občasno lahko razvije v majhno drevo. Krošnja je gosto razvejana in nepravilnih oblik. Skorja je razpokana. Listi so dolgopecljati, enostavni, jajčasti in premenjalno razporejeni. Dolgi so od 3 do 8 cm. Jeseni se obarvajo najprej rumeno, nato oranžno, temno rdeče do vijolično in na koncu, preden odpadejo, porjavijo. Cvetovi so združeni v lasasta socvetja. Skupaj so ženski, moški in sterilni cvetovi. Po cvetenju se sterilni cvetovi podaljšajo in prekrijejo z rdečkastimi dlačicami, da so opazni na daleč. Plodovi so veliki do 5 mm, koščičasti, ledvičaste oblike in rjave barve.

Ruj je razširjen v evropskem delu Sredozemlja. Pri nas uspeva na Primorskem. Največ ga je na Krasu. Uspeva tudi na nekaterih drugih toplih legah vse do 1000 m visoko.

Ker je pionirska vrsta z močnim koreninskim sistemom, se uporablja za zasajanje nestabilnih brežin.

Ruj se uporablja v cvetličarstvu, predvsem v jesenskem času. V vrtove in parke ga sadimo kot okrasno vrsto. Listi in skorja vsebujejo veliko čreslovin, eteričnih olj in rumenega barvila, zato se uporablja za strojenje kož, izdelavo črnila in v zdravilstvu. Barvilo, ki ga je mogoče pridobiti iz lesa, se uporablja za barvanje tekstila.

Preberi več

6. februarja, 20249. februarja, 2024

Kloček Staphylea pinnata

Opis: razrasel grm ali nizko drevo. Listi so dolgopecljati, nasprotno razvrščeni, s prilisti, lihopernato sestavljeni iz 2-3 parov široko suličastih do jajčastih, sedečih, na vrhu koničastih segmentov, ki so po robu drobno topo nazobčani. Cvetovi so beli, pogosto z rožnatim odtenkom na zunanji strani, zvezdasti, 4- do 5-števni, združeni v viseča, grozdasto sestavljena socvetja, blagodišeči ali brez vonja. Plod je močno napihnjena, dvodelna glavica (“lampijonček”), z velikimi semeni.

Posebnosti: pojavljanje te vrste v Prekmurju je vprašljivo (a pričakovano na Goričkem), čeprav se raztreseno do pogosto pojavlja v hribovitih delih ostale Slovenije. Plodovi so okusni in imajo okus po pistaciji, posušeni se uporabljajo tudi za izdelavo nakita. Kloček včasih sadijo v okrasnih vrtovih, poznan je že iz antičnih časov.