Kontrolirano poreklo in evidenca o varni hrani SMGO

Z vstopom Slovenije v EU se je slovenskim čebelarjem ponudila tudi realna možnost koriščenja EU zaščit za posebne kmetijske pridelke oziroma živila, torej tudi za med.
V ta namen je ČZS pripravila elaborat »Slovenski med« z zaščiteno geografsko označbo, v katerem je iz KBZ povzela kakovostne kriterije, sledljivost, notranjo kontrolo. Upoštevala je tudi zakonodajo predvsem o higienski pridelavi živil in označevanju. Na tej osnovi je Kmetijsko ministrstvo za gozdarstvo in prehrano R. Slovenije izdalo Čebelarski zvezi Slovenije odločbo št. 33203-35/2007/24 z dne 12.12.2008, da se Slovenski med prehodno nacionalno zaščiti z geografsko označbo. Prehodna zaščita pomeni, da mora ime »Slovenski med« registrirati še Evropska komisija v Brüslju. Ker obstoječa zakonodaja EU za majhne države v imenu zaščitenega proizvoda izjemoma dopušča uporabo imena države, so dane realne možnosti, da bo tudi ta registracija uspešno realizirana.
Preberi več “Kontrolirano poreklo in evidenca o varni hrani SMGO”

LIPA

LIPA

V Sloveniji rastejo predvsem tri vrste lip: malolistna lipa ali lipovec (Tilia cordata Mill.), velikolistna lipa ali lipa (Tilia platyphhyllos Scop.) in balkanska srebrna lipa (Tilia tomentosa Moench.) Lipa cveti v juniju, običajno dober teden po cvetenju akacije.

Lipovec cveti nekoliko pozneje, njegovo cvetenje se lahko zavleče do začetka cvetenja pravega kostanja. Obe vrsti sta zelo občutljivi za medenje in medita dobro le takrat, ko je v zemlji in zraku dovolj
Lipovec je v naravnih združbah pogostejši od lipe, saj bolje prenaša sušo in lahko raste na višjih nadmorskih višinah kot lipa. Če raste na samem je deblo kratko, krošnja pa košata. V gozdu ima razmerama dolgo deblo in kratko in ozko krošnjo. Glede na to so na prostem rastoča drevesa bogatejša s cvetovi in primernejša za pašo čebel

Čebele nabirajo med iz nektarij in mano. Mana nastopi ob cvetenju že v juniju, svoj vrh pa doseže približno štirinajst dni po prenehanju cvetenja. Pogoj za dobro izločanje mane in bero je vlažno vreme, brez vetra in ne prenizkih temperatur. Na Gorenjskem so lahko donosi iz lipove mane obilni. Čebele lahko naberejo še na cvetovih do petnajst kilogramov medu.

Preberi več “LIPA”

Čebelarstvo in zaščita snovne in nesnovne dediščine

Čebelarstvo kot del nesnovne kulturne dediščine

V Sloveniji je čebelarstvo način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki pridobivajo čebelje pridelke za prehrano in tradicionalno medicino ter s svojim znanjem in veščinami skrbijo za čebele in okolje. Edina podvrsta v Sloveniji je kranjska čebela. Čebelarji imajo okrog 200.000 čebeljih družin in s kontrolirano vzrejo čebeljih matic odgovorno skrbijo za ohranjanje njenih cenjenih lastnosti: rodnosti, odlične orientacije in odpornosti na vremenske vplive. Čebele redijo večinoma v lesenih čebelnjakih v bližini domov čebelarjev. Skupnosti izražajo ljubeč in spoštljiv odnos do čebel, s tem povezana znanja, veščine in prakse pa so oblikovane skozi stoletno tradicijo in se prenašajo iz roda v rod.

Preberi več “Čebelarstvo in zaščita snovne in nesnovne dediščine”

Postani član Čebelarskega društva Bled Gorje

Povabilo k včlanitvi v ČD Bled Gorje
 
Vabimo k sodelovanju nove članice in člane ter njihove družinske člane.

Na občnem zboru 28. januarja 2024 bomo ponovno sprejemali nove člane v naše društvo. Naprošamo vse nove čebelarke in čebelarje, ki bi želeli postati člani/ce Čebelarskega društva Škofja Loka, da nam pišete na elektronski naslov lovro.legat@gmail,com.
Vaše prijave bomo evidentirali in vam poslali prijavni obrazec ter vse podatke za plačilo članarine. Prijavili vas bomo tudi pri ČZS.

Člane ČD Bled in Gorje naprošamo, da povabilo za včlanitev v društvo posredujete osebam, ki so preko leta izrazile željo po vpisu v naše društvo.

Prvi koraki čebelarstva 1931

Začetek zgodovine Čebelarskega društva Bled Gorje

Prvi zapisi o čebelarstvu na kranjskem segajo v 10 stoletje, ker je omenjeno čebelarstvo kot kmetijska dejavnost.
Janez Vjakrad Valvazor omenja slovenske čebelarje v knjigi Slava vojvodine kranjske (1689).
Od pridobljenega medu in voska so imeli največ koristi gosposka in cerkev. Med so uporabljali za sladilo, vosek pa za sveče.

Preberi več “Prvi koraki čebelarstva 1931”