čebelarski dogodek za občane

Medgeneracijski center Vezenine Bled

nSpodesrtog 52mchc21.2m90o8fkbmg96b2o:1m9a h8t9o0gr710g 71e4  ·

🐝𝐕𝐚𝐛𝐥𝐣𝐞𝐧𝐢 𝐧𝐚 𝐌𝐞𝐝𝐞𝐧𝐨 𝐬𝐨𝐛𝐨𝐭𝐨! 🐝

🌼𝗣𝗿𝗼𝗴𝗿𝗮𝗺:

𝙐𝙨𝙩𝙫𝙖𝙧𝙟𝙖𝙡𝙣𝙖 𝙙𝙚𝙡𝙖𝙫𝙣𝙞𝙘𝙖 𝙯𝙖 𝙤𝙩𝙧𝙤𝙠𝙚: 𝙋𝙤𝙨𝙡𝙞𝙠𝙖𝙫𝙖 𝙥𝙖𝙣𝙟𝙨𝙠𝙞𝙝 𝙠𝙤𝙣𝙘̌𝙣𝙞𝙘

Otroci bodo pod vodstvom Mojce Ahčin Rozman ustvarjali panjske končnice.

Prijava: https://prijave.snipi.si/zaknfPh0rRb

𝙆𝙪𝙝𝙖𝙣𝙟𝙚 𝙯 𝙢𝙚𝙙𝙤𝙢: 𝙊𝙙 𝙥𝙖𝙣𝙟𝙖 𝙙𝙤 𝙠𝙧𝙤𝙯̌𝙣𝙞𝙠𝙖

Odrasli boste skupaj z Marijo Arh Ivanšek pripravili okusen medeni meni, z degustacijo pripravljenih jedi na koncu.

Prijava: https://prijave.snipi.si/2N9pTzhLB64

𝘿𝙚𝙜𝙪𝙨𝙩𝙖𝙘𝙞𝙟𝙖 𝙞𝙣 𝙥𝙧𝙤𝙙𝙖𝙟𝙖 𝙢𝙚𝙙𝙪

Med 11.00 in 13.00 vas vabimo v avlo na degustacijo in prodajo medu, kjer bodo lokalni čebelarji predstavili svoje pridelke. Pridite, poskusite različne vrste medu in se posladkajte!

𝗣𝗿𝗶𝗷𝗮𝘃𝗲 𝗻𝗮 𝗱𝗲𝗹𝗮𝘃𝗻𝗶𝗰𝗲 𝘀𝗼 𝗼𝗯𝘃𝗲𝘇𝗻𝗲, število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo!

Naj medi!

Več informacij na: mgc@bled.si ali 040 284 550

Izobraževanje najmlajših

Dan dprtih vrat čebelnjakov društva na Bledu in v Gorjah

Na povabilo ČD Bled- Gorje so prišli na dan odprtih vrat 19. aprila osnovnošolci Blejske in gorjanske osnovne šole in si ogledali Blejski park s čebelnjakom in zeliščnim vrtom, ter vrt okusov v Gorjah.

Spoznali so osnovne značilnosti čebel, čebelnjaka in življenje čebel v panju. Poskusili so produkte čebel in tudi ajdov med, ki je poskrbel za pravo navdušenje. Pridobili so čebelarsko literaturo in se seznanili z stilnim čebelnjakom vzunaj in tudi znotraj in s vsemi pripomočki ki jih čebelarji uporabljajo.

Izobraževaje sta vodila Larisi Miha in Lovro Legat.
Obisk bodo ponovili drugo leto v tem času.

Naj medi!
ČD Bled-Gorje

Povzetek iz zgodovine čebelarstva

Organiziranost čebelarjev od leta 1873

Leta 1873 se je v Ljubljani zbrala skupina čebelarjev in po zgledu moravskih čebelarjev ustanovila dvojezično Kranjsko društvo za umno čebelarstvo. Prvi predsednik novo ustanovljenega društva je bil baron Emil Ravenegg Rotschutz. Društvo je začelo za svoje slovenske člane izdajati glasilo Slovenska čebela, za nemške pa Kreiner Biene. Oba mesečnika je urejal Jožef Jerič (1823-1888), župnik iz Dobovca nad Trbovljami.
Leta 1875 se je društvo preimenovalo v Slovensko društvo za umno čebelarstvo, predsednik pa je postal dotedanji podpredsednik Jožef Jerič. Število članov se je gibalo okoli 200, rednih plačnikov članarine je bilo komaj polovica. Glasilo Slovenska čebela je izhajalo deloma v skrčenem obsegu in z velikimi zamudami do konca leta 1882, društvo pa je neopazno prenehalo delovati nekaj let pozneje.

Preberi več “Povzetek iz zgodovine čebelarstva”

Čebelarska učna in razgledna pot Gorje

 


Pot je namenjena ljubiteljem čebelarstva in vsem pohodnikom ter kolesarjem, ki jih zanima čebelarstvo ali bi radi le uživali v lepih razgledih na gorjanske vasi, na širšo okolico Bleda z Radovljico in na SV-del Karavank z najvišjim vrhom Stolom. Ob poti si bomo poleg čebelnjakov lahko ogledali še kulturne in naravne znamenitosti Gorij in spomenike naše tehnične dediščine.

Čebelarska pot v Občini Gorje vodi po osrednjem delu Gorij od čebelnjaka do čebelnjaka.
Vodi nas po lepih panoramskih poteh, kjer lahko uživamo v prekrasnem razgledu na gorjanske vasi. Proti vzhodu se nam odpira pogled na Karavanke in Kamniške Alpe, na okolico Bleda in preko nje do Radovljice, po Deželi proti Kranju in naprej v Ljubljansko kotlino.
Ob poti bomo spoznali kulturne, naravne in obrtne spomenike Gorij.

Pot pričnemo pri Fortuni v Spodnjih Gorjah.

Od tod krenemo po mirni, razgledni, makadamski poti do vasi Višelnica. Zavetna lega hriba Višelnica nudi enkratne pogoje za čebelarjenje, zato srečamo ob poti več čebelnjakov, ki tam stojijo že desetletja.
Prvi na naši poti je slikovit čebelnjak Jožeta Bernika v Spodnjih Gorjah.
Medtem ko nas pot vodi naprej do vasi Višelnica, nekoliko postojmo in se zazrimo »po okolš’ni blejskega raja«.

Višelnica je ljubka, stara vasica, ki je že od nekdaj znana po izdelovanju kravjih zvoncev. S to obrtjo so se vaščani ukvarjali predvsem v 18. in 19. stoletju. V tem času so iz pločevine skovane in z medenino oblite zvonce prodajali po celotni Kranjski in Avstro-Ogrski. Danes je v prvotni obliki kot obrtni spomenik ohranjena le še Janova kovačnica, po domače pri Pogvajnu, ki je delovala vse do konca 20. stoletja.

Preberi več “Čebelarska učna in razgledna pot Gorje”