Med razvrščamo glede na geografski ali botanični izvor. Slovenske običajne vrste medu po botaničnem poreklu so akacijev med, smrekov med, lipov med, kostanjev med, hojev med, cvetlični med, in gozdni med. Redkeje pa pridelamo škržatov med, med oljne repice, regratov med, javorjev med, češnjev med, hrastov med, ajdov med ali žajbljev med.
Proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila pa so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov.
SLOVENSKI MED z zaščiteno geografsko označbo
Značilnosti
Bogastvo in pestrost rastlinskega sveta Slovenije se odražata v vonju, barvi in aromi Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu, kar pomeni, da tukaj najdemo veliko število različnih vrst medu.
Pridelan je izključno v Sloveniji
Bogata aroma, vonj in okus so odraz biotske raznolikosti Slovenije, geografske razgibanosti in stičišča treh podnebij.
Skrbna pridelava
Čebelarji morajo spoštovati pravila sistema certificiranja ter čebelariti v skladu z dobro čebelarsko prakso.
Kakovost
Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ima višja merila kakovosti, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode in manj kot 15 mg/kg HMF-ja. Ustrezati mora tudi zahtevam, ki se nanašajo na vrednost pH-ja medu, električno prevodnost in vsebnost sladkorjev v medu.
Z geografsko označbo pa je zaščiten Slovenski med. Ta shema kakovosti zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti tradicionalnega načina pridelave (npr. podnebje, vetrovnost območja, struktura zemlje …). Logotip geografska označba
Akacijev med
Akacijev med je bister, tekoč med, skoraj prozorne do rahlo jantarjeve barve. Kristalizira zelo počasi in se le redko strdi.
Najslajši med vsemi vrstami medu. Vsebuje manjše količine cvetnega prahu kot ostale vrste medu.
Za samostojno uživanje ali obogatitev različnih napitkov in jedi.
Cvetlični med
Po videzu je precej raznolik.
Cvetlični med prepoznamo po dokaj svetli barvi, od slamnato rumene barve do rjavo jantarne, ter po prijetnem vonju po sadju in medonosnih travniških cvetlicah. Njegov okus je srednje do močno, lahko tudi zelo sladek. Po večini je moten, le redkokdaj bister, in hitro kristalizira. Kristalizacija je naraven pojav, ki ne povzroča kemičnih sprememb in ne vpliva na kakovost medu.
Najpogosteje ga uživamo kot namaz na kruhu ali kot dodatek čaju, uporabimo pa ga lahko tudi pri pripravi drugih, predvsem mlečnih jedi.
Značilen je pekoč okus po sladkem. Vonj in aroma spominjata na sveže ali kuhano sadje, cvetlice, mlečne bonbone ali karamel.
Med oljne ogrščice
Je umazano bele do svetlo rumene barve in kristaliziran. Značilni so fini kristali. Je močno sladek. Vonj in okus spominjata na repico, zelje ali kompot. Prisoten je lahko odbijajoč vonj po hlevu ali po postanem.
Lipov med
Je svetlo rumene barve, z značilnim vonjem po lipovem cvetju in izrazitim, dolgo trajajočim ter malo pekočim okusom po mentolu.
Ni nujno vedno bister in ponavadi hitro kristalizira.
Lahko je tako v tekoči kot kristalizirani obliki. Je precej sladek, zaznamo lahko tudi nekaj grenkobe. V vonju in aromi moramo zaznati svežino, ki spominja na mentol ter lipovo cvetje ali zelišča.
Kostanjev med
Kostanjev med je najbogatejši med s cvetnim prahom, zato ima še posebno vrednost in predstavlja odlično živilo v naši prehrani. Velika količina cvetnega prahu mu daje nekoliko grenak okus, a tudi aromo, ki odlično dopolni okus slaščic, kave ali mlačnega mleka. Kostanjev med je vedno bister in le redko kristalizira. Prepoznali ga boste po temnejši rjavo rdeči ali jantarni barvi, nekoliko grenkem okusu in intenzivnem vonju po kostanjevem cvetju.
S kostanjevim medom boste obogatili svojo prehrano, hkrati pa bodo jedi z njim dobile čisto posebno aromo. Nepogrešljiv je predvsem v hladnejših dneh, uživanje kostanjevega medu pred spanjem pa vas bo pospremilo v miren spanec.
Gozdni med
Gozdni med v sebi združuje najboljše, kar se skriva v gozdu. .
Od drugih vrst medu se razlikuje po posebni kemijski sestavi, saj je gozdni med naravna mešanica nektarskega in maninega medu.
Lahko je moten ali bister ter tudi kristaliziran.
V gozdnem medu boste zaznali aromo po smoli, orehih, lešnikih, zeliščih, karamelu in suhem sadju. Po aromi in vonju spominja na smolo ali smrekove vršičke. Prisotna mora biti tudi sladkobna aroma, ki spominja na mleko v prahu ali karamel.
Od drugih vrst medu se razlikuje po posebni kemijski sestavi, saj je gozdni med naravna mešanica nektarskega in maninega medu.
Smrekov med
Je rdečerjave barve s sijočo površino in ne kristalizira. Je sladko-kislega okusa z nežnim vonjem po smrekovih vršičkih in smoli. V aromi prepoznamo smrekove vršičke in zeliščne bonbone. Spominja lahko tudi na kavo ali suho sadje. Možna je odbijajoča aroma, ki spominja na mokro živalsko dlako.
Hojev med: je sivo rjave barve z zelenim odsevom. Praviloma ne kristalizira in je rahlo moten. Je precej sladek in rahlo kisel z nežnim vonjem po mleku v prahu in smoli. Tudi aroma ni pretirano izražena in spominja na karamelo, zeliščne bonbone, smolo ali sirup smrekovih vršičkov.
Slovenija je zaradi svoje geografske raznolikosti ugodna za pridobivanje različnih vrst medu. V tako široki paleti različnih arom si je mogoče izbrati med, ki nam kot posamezniku najbolj odgovarja.
Vir:
Golob T., Jamnik M., Bertoncelj J., Kropf U., Kandolf A., Božič J., Zdešar P., Meglič M., Goljat A. 2011. Med značilnosti slovenskega medu. Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije, JSSČ: 84 str.
predstavitvena publikacija Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila
Pravilnik o medu
Čebelarska zveza Slovenije (Stane Plut),
Med in geografsko poreklo