Z vstopom Slovenije v EU se je slovenskim čebelarjem ponudila tudi realna možnost koriščenja EU zaščit za posebne kmetijske pridelke oziroma živila, torej tudi za med.
V ta namen je ČZS pripravila elaborat »Slovenski med« z zaščiteno geografsko označbo, v katerem je iz KBZ povzela kakovostne kriterije, sledljivost, notranjo kontrolo. Upoštevala je tudi zakonodajo predvsem o higienski pridelavi živil in označevanju. Na tej osnovi je Kmetijsko ministrstvo za gozdarstvo in prehrano R. Slovenije izdalo Čebelarski zvezi Slovenije odločbo št. 33203-35/2007/24 z dne 12.12.2008, da se Slovenski med prehodno nacionalno zaščiti z geografsko označbo. Prehodna zaščita pomeni, da mora ime »Slovenski med« registrirati še Evropska komisija v Brüslju. Ker obstoječa zakonodaja EU za majhne države v imenu zaščitenega proizvoda izjemoma dopušča uporabo imena države, so dane realne možnosti, da bo tudi ta registracija uspešno realizirana.
Konec leta 2013 pa nam je tudi Evropska komisija priznala Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kateri je sedaj zaščiten tudi na nivoju EU. Od preostalega medu pridelanega v Sloveniji se razlikuje po kriterijih višje kakovosti, znanemu področju pridelave (Slovenija). Prepoznate ga po prelepki, katera v svoji vsebini poleg tekoče serijske številke nosi tudi evropski zaščitni simbol zaščitene geografske označbe.
Zakaj slovenski čebelarji želimo vstopiti v sistem EU zaščit za posebne kmetijske pridelke oziroma živila?
1. Znamo pridelovati visoko kakovostno živilo – med
2. Slovenski porabnik je hkrati tudi evropski porabnik
3. slovenski čebelarji želimo dobiti pomembno orodje za trženje – v EU potrjeno zaščito, ki bo na zunaj razpoznavna po posebnem znaku.
4. Za pospeševanje trženja kakovostnih kmetijskih pridelkov oziroma živil vlada namenja sredstva s posebnimi ukrepi skladno z evropskimi uredbami o programih razvoja podeželja, kjer smo prisotni tudi čebelarji.
5. Slovenija je turistično zanimiva destinacija ne samo za prebivalce EU ampak tudi za ostale. V primeru slovenskega medu lahko na praktičnem primeru dokazujemo pozitivne sinergijske učinke. Slovenski čebelarji bomo s promocijskim aktivnostmi za slovenski med in njegovim trženjem istočasno izvajali promocijo naše države R.Slovenije.
Ali se zavedamo odgovornosti?
1. Zavedamo se, da bo to eden redkih slovenskih kmetijskih pridelkov oziroma živil ali pa bo celo edini, ki bo tudi v EU smel uporabljati ime slovenski – se pravi »slovenski med«.
2. to terja od nas največjo mero resnosti in stalnega dela na ohranjanju dobrega imena »slovenskega medu« z zaščiteno geografsko označbo
3. Slovenski čebelarji se zavedamo odgovornosti, ki smo jo s podeljeno pravico uporabe imena slovenski prejeli od vlade R. Slovenije.
4. in smo zelo ponosni, da bomo lahko ime Slovenije s pomočjo slovenskega medu z geografsko označbo ponesli tudi v Evropo.
Povabilo na sodelovanje v sistemu »Slovenski med z geografsko označbo.
Za vse sedanje koristnike KBZ bo prehod na SMGO samoumeven in dokaj enostaven . Povabilo, da se pridružijo, velja tudi vsem ostalim čebelarjem, ki imajo čebele ves čas v R. Sloveniji.
Strokovne službe ČZS, JSS ČZS in pregledniška mreža vam bodo pri sodelovanju v sistem SMGO nudili vso pomoč.
Viri:
• Čebelarska zveza Slovenije, Komisija za blagovno znamko in Biotehniška fakulteta, oddelek za živilstvo, Katedra za vrednotenje živil. 1999. Pridelava in kontrola medu v okviru Kolektivne blagovne znamke za slovenski med
• Meglič M. 2004 Čebelji pridelki, pridobivanje in trženje, Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. 2004. Varnost in kakovost kmetijskih pridelkov in proizvodov.XIX. tradicionalni posvet KSSS, Bled, november 2004
• Ostali viri: Uradni listi R. Slovenije, Uredbe EU, Dokumentacija o poteku postopka zaščite itd. so pri ČZS, Lukovica