Hruška drobnica (Pyrus pyraster)Izvor hruške drobnice je neznan. Druga imena zanjo so evropska divja hruška, divja hruška,kumrica, gozdna hruška ter lesnika.
Poimenovanje lesnika je skupno tudi za gozdno jablano innakazuje na njuno primarno rastišče, to je gozd. Uporaba besede les je bilo v preteklostinamreč zelo pogosto pri navajanju gozda. Odtod tudi nemški poimenovanji holzapfel inholzbirne (holz = gozd) za gozdno jablano oz. hruško.
Domneva se, da hruška drobnica skupajs kavkaško hruško (Pyrus caucasica) predstavlja izvorno izhodišče današnji gojeni evropskihruški (Pyrus communis), kateri pripada večina sortimenta hruške.Drobnica divje raste v Evropi ter v Srednji Aziji.
Običajno v obliki drevesa s stožčastokrošnjo, redkeje v obliki grma. Listi so sprva puhasti, nato ogolijo.
Vrhovi listov so izrazitokoničasti. Poganjki so pogosto trnasti. Cvetovi so združeni v socvetja, v katerih je od 3 do 9posameznih cvetov. Oblika plodov drobnice je okrogla do rahlo hruškasta. Plodovi so majhnido zelo majhni ter v premeru merijo največ 3 cm. Pecelj je zelo dolg, saj meri 5 cm in tudiveč. Plodovi dozorijo oktobra in so ob obiranju zeleno rumeno do rumeno obarvani. Umedeniso prijetnega sladkega okusa. Vsebujejo 10 drobnih, črno obarvanih pečk.Plodove hruške drobnice lahko jemo sveže, kuhane, sušene ali pečene.
Uporabljajo se tudi zapredelavo v mošt. Hruške drobnice so v preteklosti pogosto dodajali jabolkom pri pridelavimošta. Znano je bilo namreč, da vsebujejo plodovi drobnice veliko taninov, kar je imelopomembno vlogo pri samoočiščenju mošta. Pečke hruške drobnice se v drevesničarstvuuporabljajo kot izhodišče za vzgojo hruševih podlag – sejancev. Omeniti velja tudigospodarsko vrednost lesa hruške drobnice, ki je v mizarstvu zelo cenjen predvsem zaraditrdote in visoke gostote lesa.
Sto osem sort moštnic
V Löschnigovi pomologiji Die Mostbirnen iz leta 1913 je predstavljenih kar 108 sort moštnic. Te so bile razdeljene v 8 družin: hruške za peko, podolgovate hruške, široke hruške, okrogle hruške, velike gozdne hruške, majhne gozdne hruške, lepe hruške (rdeče hruške) in rdečemesnate moštnice. Kot vidimo, so bile gozdne hruške z dvema družinama pomembno zastopane v takratnem sortimentu hrušk moštnic. Hruško drobnico najdemo v naši kmetijski literaturi omenjeno že tudi prej, in sicer v Zalokarjevem Umnem kmetovanju in gospodarstvu iz leta 1854.
Pod imenoma drobnica oz. wirtschaftsbirne je namreč navedena v skupini hrušk, ki rastejo na Kranjskem. Domneva se, da hruška drobnica skupaj s kavkaško hruško (Pyrus caucasica) predstavlja izvorno izhodišče današnji gojeni evropski hruški (Pyrus communis), ki ji pripada večina današnjega sortimenta hruške.
viri:
Boštjan GodecKmetijski inštitut SlovenijePlodovi drobnice so majhni ter v premeru merijo največ 3 cm.
Moj mali svet
