Divja češnja – Prunus avium (L.) L.
LIPA
LIPA
V Sloveniji rastejo predvsem tri vrste lip: malolistna lipa ali lipovec (Tilia cordata Mill.), velikolistna lipa ali lipa (Tilia platyphhyllos Scop.) in balkanska srebrna lipa (Tilia tomentosa Moench.) Lipa cveti v juniju, običajno dober teden po cvetenju akacije.
Lipovec cveti nekoliko pozneje, njegovo cvetenje se lahko zavleče do začetka cvetenja pravega kostanja. Obe vrsti sta zelo občutljivi za medenje in medita dobro le takrat, ko je v zemlji in zraku dovolj
Lipovec je v naravnih združbah pogostejši od lipe, saj bolje prenaša sušo in lahko raste na višjih nadmorskih višinah kot lipa. Če raste na samem je deblo kratko, krošnja pa košata. V gozdu ima razmerama dolgo deblo in kratko in ozko krošnjo. Glede na to so na prostem rastoča drevesa bogatejša s cvetovi in primernejša za pašo čebel
Čebele nabirajo med iz nektarij in mano. Mana nastopi ob cvetenju že v juniju, svoj vrh pa doseže približno štirinajst dni po prenehanju cvetenja. Pogoj za dobro izločanje mane in bero je vlažno vreme, brez vetra in ne prenizkih temperatur. Na Gorenjskem so lahko donosi iz lipove mane obilni. Čebele lahko naberejo še na cvetovih do petnajst kilogramov medu.
Medovite rastline
Nekaj pomembnejših medovitih rastlin
Regrad vedno cveti, toda vedno ne medi in tudi cvetni prah ne zadostuje za ustrezen razvoj zalege.
Celovitejšinpregled medovitih rastlin po vrstah: