Vrste medu

Med razvrščamo glede na geografski ali botanični izvor. Slovenske običajne vrste medu po botaničnem poreklu so akacijev med, smrekov med, lipov med, kostanjev med, hojev med, cvetlični med, in gozdni med. Redkeje pa pridelamo škržatov med, med oljne repice, regratov med, javorjev med, češnjev med, hrastov med, ajdov med ali žajbljev med.
Proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila pa so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov.

SLOVENSKI MED z zaščiteno geografsko označbo
Značilnosti

Bogastvo in pestrost rastlinskega sveta Slovenije se odražata v vonju, barvi in aromi Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu, kar pomeni, da tukaj najdemo veliko število različnih vrst medu.
Pridelan je izključno v Sloveniji

Bogata aroma, vonj in okus so odraz biotske raznolikosti Slovenije, geografske razgibanosti in stičišča treh podnebij.

Čebelarji morajo spoštovati pravila sistema certificiranja ter čebelariti v skladu z dobro čebelarsko prakso.

Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ima višja merila kakovosti, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode in manj kot 15 mg/kg HMF-ja. Ustrezati mora tudi zahtevam, ki se nanašajo na vrednost pH-ja medu, električno prevodnost in vsebnost sladkorjev v medu.

Preberi več “Vrste medu”

Zgodovina iz kronike T. Porente

Slovenija danes v svetu velja za zelo pomembno čebelarsko državo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo, ki jo zastopajo pomembni slovenski in na Slovenskem delujoči strokovnjaki. V uvodu prispevka je opisana kratka zgodovina slovenskega čebelarstva, ki se v drugem delu nadaljuje v podrobnejši opis razvoja čebelarstva na Zgornjem Gorenjskem od Valvasorjevih časov do srede 20. stoletja. V zadnjem delu prispevka sledi predstavitev razgibanega razvoja društvene organiziranosti zgornjegorenjskih čebelarjev, ki so danes vključeni v sedem lokalnih čebelarskih društev.

Klikni za več:

iz kronike Tita Porente

Kontrolirano poreklo in evidenca o varni hrani SMGO

Z vstopom Slovenije v EU se je slovenskim čebelarjem ponudila tudi realna možnost koriščenja EU zaščit za posebne kmetijske pridelke oziroma živila, torej tudi za med.
V ta namen je ČZS pripravila elaborat »Slovenski med« z zaščiteno geografsko označbo, v katerem je iz KBZ povzela kakovostne kriterije, sledljivost, notranjo kontrolo. Upoštevala je tudi zakonodajo predvsem o higienski pridelavi živil in označevanju. Na tej osnovi je Kmetijsko ministrstvo za gozdarstvo in prehrano R. Slovenije izdalo Čebelarski zvezi Slovenije odločbo št. 33203-35/2007/24 z dne 12.12.2008, da se Slovenski med prehodno nacionalno zaščiti z geografsko označbo. Prehodna zaščita pomeni, da mora ime »Slovenski med« registrirati še Evropska komisija v Brüslju. Ker obstoječa zakonodaja EU za majhne države v imenu zaščitenega proizvoda izjemoma dopušča uporabo imena države, so dane realne možnosti, da bo tudi ta registracija uspešno realizirana.
Preberi več “Kontrolirano poreklo in evidenca o varni hrani SMGO”

Čebelarstvo in zaščita snovne in nesnovne dediščine

Čebelarstvo kot del nesnovne kulturne dediščine

V Sloveniji je čebelarstvo način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki pridobivajo čebelje pridelke za prehrano in tradicionalno medicino ter s svojim znanjem in veščinami skrbijo za čebele in okolje. Edina podvrsta v Sloveniji je kranjska čebela. Čebelarji imajo okrog 200.000 čebeljih družin in s kontrolirano vzrejo čebeljih matic odgovorno skrbijo za ohranjanje njenih cenjenih lastnosti: rodnosti, odlične orientacije in odpornosti na vremenske vplive. Čebele redijo večinoma v lesenih čebelnjakih v bližini domov čebelarjev. Skupnosti izražajo ljubeč in spoštljiv odnos do čebel, s tem povezana znanja, veščine in prakse pa so oblikovane skozi stoletno tradicijo in se prenašajo iz roda v rod.

Preberi več “Čebelarstvo in zaščita snovne in nesnovne dediščine”