Zgodovina iz kronike T. Porente

Slovenija danes v svetu velja za zelo pomembno čebelarsko državo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo, ki jo zastopajo pomembni slovenski in na Slovenskem delujoči strokovnjaki. V uvodu prispevka je opisana kratka zgodovina slovenskega čebelarstva, ki se v drugem delu nadaljuje v podrobnejši opis razvoja čebelarstva na Zgornjem Gorenjskem od Valvasorjevih časov do srede 20. stoletja. V zadnjem delu prispevka sledi predstavitev razgibanega razvoja društvene organiziranosti zgornjegorenjskih čebelarjev, ki so danes vključeni v sedem lokalnih čebelarskih društev.

Klikni za več:

iz kronike Tita Porente

Čebelarstvo in zaščita snovne in nesnovne dediščine

Čebelarstvo kot del nesnovne kulturne dediščine

V Sloveniji je čebelarstvo način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki pridobivajo čebelje pridelke za prehrano in tradicionalno medicino ter s svojim znanjem in veščinami skrbijo za čebele in okolje. Edina podvrsta v Sloveniji je kranjska čebela. Čebelarji imajo okrog 200.000 čebeljih družin in s kontrolirano vzrejo čebeljih matic odgovorno skrbijo za ohranjanje njenih cenjenih lastnosti: rodnosti, odlične orientacije in odpornosti na vremenske vplive. Čebele redijo večinoma v lesenih čebelnjakih v bližini domov čebelarjev. Skupnosti izražajo ljubeč in spoštljiv odnos do čebel, s tem povezana znanja, veščine in prakse pa so oblikovane skozi stoletno tradicijo in se prenašajo iz roda v rod.

Preberi več “Čebelarstvo in zaščita snovne in nesnovne dediščine”

Prvi koraki čebelarstva 1931

Začetek zgodovine Čebelarskega društva Bled Gorje

Prvi zapisi o čebelarstvu na kranjskem segajo v 10 stoletje, ker je omenjeno čebelarstvo kot kmetijska dejavnost.
Janez Vjakrad Valvazor omenja slovenske čebelarje v knjigi Slava vojvodine kranjske (1689).
Od pridobljenega medu in voska so imeli največ koristi gosposka in cerkev. Med so uporabljali za sladilo, vosek pa za sveče.

Preberi več “Prvi koraki čebelarstva 1931”