SPREMLJANJE DONOSOV V ČEBELARSKEM DRUŠTVU Bled Gorje

II. PRIVATNE TEHTNICE BORIS, MARKO

III. POROČILA O MEDENJU TEHTNICE ČZS

Kratko navodilo
Na glavnem menuju v desnem kotu klikneš na eno od zelenih lučk, denimo stanje in se odpre nabor vseh štirih tehnic kjer si lahko ogledaš vsako posebej ter spremljaš gibanje stanja.
V zgornjem desnem koti kjer so tri črtice, si lahko ogledaš panje in stanje panjev z opisom srememb oziroma vsebino in opise dogodkov za vsako tehtnico posebej.

Aplikacija na mobilnih telefonih

Enako kot na PC računalnikih, le da vrsto tehnice zamenjamo tako, da kliknemo na trenutnega uporabnika – denimo Hribar Markota in se nam pokažejo ostale tri tehtnice, kjer izbiramo vpoglede.

Izobraževanje in druženje v društvenem čebelnjaku

v Zgornjih Gorjah (vrt okusov)

V sodelovanju z ČZS je v zadnjem tednu v maju potekalo izobraževanje na temo “Čebelarjenje v AŽ panjih.
Letni ciklus čebelarjenja v AŽ panjih je različen glede na velikost panja.
Čeprav nekateri prisegajo na devetsatne panje, ki je zelo primeren za hiter razvoj in tihe paše, se ob oblinejših pašah skladišča hitro prenapolnijo in čebelam zmanjka prostora za nabiranje medičine.
Trietažni 10 satni panj omogoča širše prijeme, vendar je za začetnike malo bolj zahteven.
Za razliko od AŽ 11 + 3 dodatni sati, trietažni panj omogoča dvomatično čebelarjenje.
Slušatalji Čebelarskega društva Bled Gorje so si lahko ogledali čebele v panjih, stopnje razvoja čebel in tehnologijo čebelarjenja v različnih vrstah AŽ panjev.
Biološki ciklus razvoja čebelje družine je odvisen od klimatskih vplivov in botanike v naravi. Zato je nujno, da vsak čebelar pozna cikluse in sonaravno povezanost, kar pomeni, da mora poznati prave trenutke za širjenje gnezda, dodajanje satnih osnov in predvsem je dobro, da pozna tehnike preprečevanja nezaželenega rojenja.
V čebelarskem društvu Bled Gorje zelo razmišljamo o tehnoloških usmeritvah, pridobivanju in gojenju čiste pasme kranjske sivke.
Ravno tako si zelo prizadevamo prebiti led ter čim več članov osposobiti za mobilno čebelarjenje in predvsem izkoriščanje paš v najbližji okolici kot denimo na Mežaklji in Pokljuki.
Že po besedah avtorja AŽ panja Antona Žnideršiča (1874 – 1947) so AŽ panji neprekosljivi za prevažanje, kar je verjetno največja odlika. Zlagajo se v skladovnice tesno drug ob drugem, kar omogoča čebelarju, da ima na razmeroma majhni površini večje število čebeljih družin. Nakladni panji pa stojijo posamič, zato je potrebno imeti za njihovo namestitev veliko več prostora, ki ga je včasih težko dobiti.

Povzetek iz zgodovine čebelarstva

Organiziranost čebelarjev od leta 1873

Leta 1873 se je v Ljubljani zbrala skupina čebelarjev in po zgledu moravskih čebelarjev ustanovila dvojezično Kranjsko društvo za umno čebelarstvo. Prvi predsednik novo ustanovljenega društva je bil baron Emil Ravenegg Rotschutz. Društvo je začelo za svoje slovenske člane izdajati glasilo Slovenska čebela, za nemške pa Kreiner Biene. Oba mesečnika je urejal Jožef Jerič (1823-1888), župnik iz Dobovca nad Trbovljami.
Leta 1875 se je društvo preimenovalo v Slovensko društvo za umno čebelarstvo, predsednik pa je postal dotedanji podpredsednik Jožef Jerič. Število članov se je gibalo okoli 200, rednih plačnikov članarine je bilo komaj polovica. Glasilo Slovenska čebela je izhajalo deloma v skrčenem obsegu in z velikimi zamudami do konca leta 1882, društvo pa je neopazno prenehalo delovati nekaj let pozneje.

Preberi več “Povzetek iz zgodovine čebelarstva”

Razgledna pot v Gorjah

Čebelarjene v Gorjah

Matevž Šimnic

»Čebele so vrsta muh, ustvarjene od Boga, da s svojo pridnostjo in neutrudnim delom previdijo in oskrbe človeka s potrebnim medom in voskom. Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov tako potrebna stvar kakor čebela.« (Anton Janša )

S čebelarjenjem se človek ukvarja že od nekdaj. Sprva je šlo le za nabiranje medu divjih čebel, pozneje pa tudi gojenje čebel. Želja po medu in nato tudi po vosku je človeka prisilila, da je čebele iz divjine prenesel bližje svojemu domu. Prebivalci Gorij so čebelarili tako kot njihovi predniki Kranjci. Panj, narejen iz desk, je dobil ime kranjič.

Preberi več “Razgledna pot v Gorjah”