Prvi učitelj čebelarstva na svetu.
https://365.rtvslo.si/arhiv/neznana-poglavja-slovenske-zgodovine/175089314?fbclid=IwY2xjawHZ8RdleHRuA2FlbQIxMAABHRRDIvlcHgz8cC1mA0XFjsQajHswKZ4FirqZgNTk_qm1–h4r0QIhIXfCg_aem__HKr_dIqCQPXyweBgvbDzw
Izobraževanje najmlajših
Dan dprtih vrat čebelnjakov društva na Bledu in v Gorjah
Na povabilo ČD Bled- Gorje so prišli na dan odprtih vrat 19. aprila osnovnošolci Blejske in gorjanske osnovne šole in si ogledali Blejski park s čebelnjakom in zeliščnim vrtom, ter vrt okusov v Gorjah.
Spoznali so osnovne značilnosti čebel, čebelnjaka in življenje čebel v panju. Poskusili so produkte čebel in tudi ajdov med, ki je poskrbel za pravo navdušenje. Pridobili so čebelarsko literaturo in se seznanili z stilnim čebelnjakom vzunaj in tudi znotraj in s vsemi pripomočki ki jih čebelarji uporabljajo.
Izobraževaje sta vodila Larisi Miha in Lovro Legat.
Obisk bodo ponovili drugo leto v tem času.
Naj medi!
ČD Bled-Gorje



Povzetek iz zgodovine čebelarstva
Organiziranost čebelarjev od leta 1873
Leta 1873 se je v Ljubljani zbrala skupina čebelarjev in po zgledu moravskih čebelarjev ustanovila dvojezično Kranjsko društvo za umno čebelarstvo. Prvi predsednik novo ustanovljenega društva je bil baron Emil Ravenegg Rotschutz. Društvo je začelo za svoje slovenske člane izdajati glasilo Slovenska čebela, za nemške pa Kreiner Biene. Oba mesečnika je urejal Jožef Jerič (1823-1888), župnik iz Dobovca nad Trbovljami.
Leta 1875 se je društvo preimenovalo v Slovensko društvo za umno čebelarstvo, predsednik pa je postal dotedanji podpredsednik Jožef Jerič. Število članov se je gibalo okoli 200, rednih plačnikov članarine je bilo komaj polovica. Glasilo Slovenska čebela je izhajalo deloma v skrčenem obsegu in z velikimi zamudami do konca leta 1882, društvo pa je neopazno prenehalo delovati nekaj let pozneje.
Čebelarska učna in razgledna pot Gorje
Pot je namenjena ljubiteljem čebelarstva in vsem pohodnikom ter kolesarjem, ki jih zanima čebelarstvo ali bi radi le uživali v lepih razgledih na gorjanske vasi, na širšo okolico Bleda z Radovljico in na SV-del Karavank z najvišjim vrhom Stolom. Ob poti si bomo poleg čebelnjakov lahko ogledali še kulturne in naravne znamenitosti Gorij in spomenike naše tehnične dediščine.
Čebelarska pot v Občini Gorje vodi po osrednjem delu Gorij od čebelnjaka do čebelnjaka.
Vodi nas po lepih panoramskih poteh, kjer lahko uživamo v prekrasnem razgledu na gorjanske vasi. Proti vzhodu se nam odpira pogled na Karavanke in Kamniške Alpe, na okolico Bleda in preko nje do Radovljice, po Deželi proti Kranju in naprej v Ljubljansko kotlino.
Ob poti bomo spoznali kulturne, naravne in obrtne spomenike Gorij.
Pot pričnemo pri Fortuni v Spodnjih Gorjah.
Od tod krenemo po mirni, razgledni, makadamski poti do vasi Višelnica. Zavetna lega hriba Višelnica nudi enkratne pogoje za čebelarjenje, zato srečamo ob poti več čebelnjakov, ki tam stojijo že desetletja.
Prvi na naši poti je slikovit čebelnjak Jožeta Bernika v Spodnjih Gorjah.
Medtem ko nas pot vodi naprej do vasi Višelnica, nekoliko postojmo in se zazrimo »po okolš’ni blejskega raja«.
Višelnica je ljubka, stara vasica, ki je že od nekdaj znana po izdelovanju kravjih zvoncev. S to obrtjo so se vaščani ukvarjali predvsem v 18. in 19. stoletju. V tem času so iz pločevine skovane in z medenino oblite zvonce prodajali po celotni Kranjski in Avstro-Ogrski. Danes je v prvotni obliki kot obrtni spomenik ohranjena le še Janova kovačnica, po domače pri Pogvajnu, ki je delovala vse do konca 20. stoletja.
Razgledna pot v Gorjah
Čebelarjene v Gorjah
Matevž Šimnic
»Čebele so vrsta muh, ustvarjene od Boga, da s svojo pridnostjo in neutrudnim delom previdijo in oskrbe človeka s potrebnim medom in voskom. Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov tako potrebna stvar kakor čebela.« (Anton Janša )

S čebelarjenjem se človek ukvarja že od nekdaj. Sprva je šlo le za nabiranje medu divjih čebel, pozneje pa tudi gojenje čebel. Želja po medu in nato tudi po vosku je človeka prisilila, da je čebele iz divjine prenesel bližje svojemu domu. Prebivalci Gorij so čebelarili tako kot njihovi predniki Kranjci. Panj, narejen iz desk, je dobil ime kranjič.
Preberi več “Razgledna pot v Gorjah”