Med razvrščamo glede na geografski ali botanični izvor. Slovenske običajne vrste medu po botaničnem poreklu so akacijev med, smrekov med, lipov med, kostanjev med, hojev med, cvetlični med, in gozdni med. Redkeje pa pridelamo škržatov med, med oljne repice, regratov med, javorjev med, češnjev med, hrastov med, ajdov med ali žajbljev med.
Proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila pa so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov.
SLOVENSKI MED z zaščiteno geografsko označbo
Značilnosti
Bogastvo in pestrost rastlinskega sveta Slovenije se odražata v vonju, barvi in aromi Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu, kar pomeni, da tukaj najdemo veliko število različnih vrst medu.
Pridelan je izključno v Sloveniji
Bogata aroma, vonj in okus so odraz biotske raznolikosti Slovenije, geografske razgibanosti in stičišča treh podnebij.
Skrbna pridelava
Čebelarji morajo spoštovati pravila sistema certificiranja ter čebelariti v skladu z dobro čebelarsko prakso.
Kakovost
Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ima višja merila kakovosti, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode in manj kot 15 mg/kg HMF-ja. Ustrezati mora tudi zahtevam, ki se nanašajo na vrednost pH-ja medu, električno prevodnost in vsebnost sladkorjev v medu.
