Kategorija: Nekategorizirano

Divja češnja je listopadno drevo. Skorja je rjavosiva ali svetlosiva in tanka. Je gladka in posejana z lenticelami. Pri starejših drevesih se lubje lušči v trakovih, skorja pa razpoka. Koreninski sistem se prilagodi globini gozdnih tal. Cvetovi so bele barve in združeni v sedeče kobule po tri. Listi so premenjalno razporejeni, enostavni, podolgovato jajčasti ali eliptični, po robu nepravilno nažagani, spodaj so najprej dlakavi, pozneje goli, dlakavi so samo ob žilah. Cvetovi so dvospolni in bele barve. Plodovi so koščičasti (češnje) in dozorijo sredi poletja. Češnje so okroglaste, okrog 1 cm debele, rdeče, popolnoma zrele tudi črne barve, sladke in dišeče. Divja češnja je enodomna in žužkocvetna vrsta. Dobro uspeva na toplih in sončnih rastiščih z bogatimi in svežimi tlemi. Suša ji ne ustreza.

Preberi več “Divja češnja Prunus avium, medi celoten rod Prunus”

Opis: močno razrasel grm z zelenimi poganjki, ti so v mladosti 4-robi. Listi večinoma nasprotno razvrščeni, pecljati, suličasti, po robu fino nazobčani, z velikimi stranskimi žilami, ki se pri vrhu lokasto ukrivijo in ne dosežejo roba lista. Cvetovi združeni v malocvetna, šopasta, zalistna socvetja, dolgopecljati, večinoma 4-števni, venčni listi ozko podolgasti. Plod je škrlatno obarvana glavica, sestavljena iz štirih loput v katerih se nahajajo oranžnorumena semena.

Posebnosti: rastlina je zelo strupena, še posebej plodovi! Zaradi podobnosti plodov z nekadanjim pokrivalom duhovnikov, ji pravijo tudi “popova šapka”. Semena so podobna krhljem mandarin. Vrsta je hranilna rastlina za gosenice trdoleskovega zapredkarja (Yponomeuta cagnagella), ki lahko prepredejo celotno rastlino s svilenimi nitmi in jo obžrejo do golega. Mnogokrat jo gojijo kot okrasno rastlino.