Šetraj rod Satureja

Vrtni šetraj za preprečevanje želodčnih tegob

Vrtni šetraj izvira iz južnoevropskih krajev, v ljudskem zdravilstvu pa ga že od nekdaj uporabljajo za preprečevanje želodčnih tegob, krčev in ga dodajajo jedem kot začimbo, saj so ga uporabljali kot nadomestek za poper. Dodajamo ga kuhanim jedem iz ohrovta, fižola in drugih stročnic, ker preprečuje napenjanje, pri sladkornih bolnikih pa zmanjšuje močan občutek žeje. Kraški in vrtni šetraj imata rahlo pikanten okus, podoben timijanu, s priokusom majarona in mete. Kraški šetraj ima močnejši, ostrejši, bolj pekoč okus, podoben žajblju in iglicam bora. Zato se v kulinariki pogosteje uporablja vrtni šetraj, kraški šetraj pa bolj cenimo kot rastlino z blagodejnimi učinki na naše telo.

 O ugodnem delovanju navadnega ali vrtnega šetraja pove že njegovo latinsko ime Satureja hortensis. Satureja izvira iz besede satir (pol človek pol kozel). Satirom so v legendah pripisovali izjemno spolno moč, to pa naj bi pridobili na poljih, polnih šetraja. V srednjem veku so zato šetraju pripisovali moč, da spodbuja delovanje spolnih žlez. Vrtni šetraj se uporablja kot analgetik za bolečine v mišicah in kosteh, ima pa tudi protivnetno delovanje.

Kraški šetraj

Kraški šetraj ima močnejše delovanje

Bolj aromatičen, izrazitejši okus ter močnejše delovanje pa ima kraški šetraj, ki ga latinsko imenujemo Satureja montana in sodi v družino ustnatic. Ta majhna grmičasta trajnica raste v Sredozemlju na kamnitih pobočjih in v skalovju. Na golem steblu so izrazito štirirobi, pecljati in zašiljeni listi. Majhni bledo rožnati cvetovi so združeni v klaske. Vršičke nabiramo, ko se cvetovi razcvetijo. Nabrane vršičke lahko posušimo in uporabimo za čaj ali kot začimbo, iz njih pa z destilacijo pridobivajo tudi eterično olje. Eterično olje vsebuje karvakrol in timol ter druge monoterpene. Količina teh sestavin se spreminja glede na letni čas.

Preberi več “Šetraj rod Satureja”

Divja hruška

Hruška drobnica (Pyrus pyraster)Izvor hruške drobnice je neznan. Druga imena zanjo so evropska divja hruška, divja hruška,kumrica, gozdna hruška ter lesnika.
Poimenovanje lesnika je skupno tudi za gozdno jablano innakazuje na njuno primarno rastišče, to je gozd. Uporaba besede les je bilo v preteklostinamreč zelo pogosto pri navajanju gozda. Odtod tudi nemški poimenovanji holzapfel inholzbirne (holz = gozd) za gozdno jablano oz. hruško.

Preberi več “Divja hruška”

Čišljaki

Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 30–100 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi, poseke in žive meje

Gozdni čišljak (Stachys sylvatica) je rastlina z izrazito neprijetnim vonjem. Dolgopecljati jajčasti listi s srčastim dnom so nasprotno razvrščeni. Vsaj 3 cm široki stebelni listi imajo grobo nazobčan rob listne ploskve. Od 12 do 15 mm dolgi temnoškrlatni cvetovi so nameščeni v vretenčastih socvetjih v vrhnjem delu štrlečedlakavega, štirirobega stebla. Dvoustnati cvetovi imajo na spodnji ustni vzorec vijoličnih lis na belkasti podlagi. Čaša je dolga od 4 do 7 mm, čašni zobci pa ob zrelosti niso bodeči. Gozdni čišljak je pogost po vsej Sloveniji.

Preberi več “Čišljaki”