Avtor: bo ris

Objavljeno dne

Divja češnja Prunus avium, medi celoten rod Prunus

Divja češnja je listopadno drevo. Skorja je rjavosiva ali svetlosiva in tanka. Je gladka in posejana z lenticelami. Pri starejših drevesih se lubje lušči v trakovih, skorja pa razpoka. Koreninski sistem se prilagodi globini gozdnih tal. Cvetovi so bele barve in združeni v sedeče kobule po tri. Listi so premenjalno razporejeni, enostavni, podolgovato jajčasti ali eliptični, po robu nepravilno nažagani, spodaj so najprej dlakavi, pozneje goli, dlakavi so samo ob žilah. Cvetovi so dvospolni in bele barve. Plodovi so koščičasti (češnje) in dozorijo sredi poletja. Češnje so okroglaste, okrog 1 cm debele, rdeče, popolnoma zrele tudi črne barve, sladke in dišeče. Divja češnja je enodomna in žužkocvetna vrsta. Dobro uspeva na toplih in sončnih rastiščih z bogatimi in svežimi tlemi. Suša ji ne ustreza.

Preberi več “Divja češnja Prunus avium, medi celoten rod Prunus”
Objavljeno dne

Šmarna hrušica

Strokovno ime rastline: Amelanchier lamarckii
Slovensko ime rastline: šmarna hrušica
Hitrost rasti: srednje hitra
Višina in širina: 5 – 8 m, 3 – 5 m
Zahteva po svetlobi: sonce, delna senca
Barva cvetov: bela
Čas cvetenja: april
Talne zahteve: normalna kultivirana, vlažna tla
Uporabnost: cvetoči grm, soliter, skupinske zasaditve

Je visok večdebelen listopaden grm s pokončno rastjo, ko je mlad, pozneje postane širši z dežnikasto oblikovano krošnjo z rahlo povešavimi vejami. V starosti (40  let) je bolj širok kot visok grm. Cveti zelo bogato v aprilu, julija se pojavijo jagode, ki so sladke in sočne. Plodovi so užitni, okrogli in temno modre barve. Uporabni so za marmelade, sokove, kompote,…. Zelo radi jih imajo tako otroci kot ptiči. Mladi listi so bakreni, pozneje zeleni, v jeseni se pobarvajo oranžno rdeče. Šmarna hrušica je odporna na mraz in veter. Dobro prenaša urbana okolja in sušo. Sadi se posamezno ali v skupine. Če hočete obdržati ta grm manjši, ga morate obrezovati vsako leto, ko je konec zime.

Preberi več “Šmarna hrušica”
Objavljeno dne

Navadni ruj Cotinus coggygria

navadni ruj Cotinus coggygria
navadni ruj Cotinus coggygria

Navadni ruj je 5 do 7 m visok grm, ki se občasno lahko razvije v majhno drevo. Krošnja je gosto razvejana in nepravilnih oblik. Skorja je razpokana. Listi so dolgopecljati, enostavni, jajčasti in premenjalno razporejeni. Dolgi so od 3 do 8 cm. Jeseni se obarvajo najprej rumeno, nato oranžno, temno rdeče do vijolično in na koncu, preden odpadejo, porjavijo. Cvetovi so združeni v lasasta socvetja. Skupaj so ženski, moški in sterilni cvetovi. Po cvetenju se sterilni cvetovi podaljšajo in prekrijejo z rdečkastimi dlačicami, da so opazni na daleč. Plodovi so veliki do 5 mm, koščičasti, ledvičaste oblike in rjave barve.

Ruj je razširjen v evropskem delu Sredozemlja. Pri nas uspeva na Primorskem. Največ ga je na Krasu. Uspeva tudi na nekaterih drugih toplih legah vse do 1000 m visoko.

Ker je pionirska vrsta z močnim koreninskim sistemom, se uporablja za zasajanje nestabilnih brežin.

Ruj se uporablja v cvetličarstvu, predvsem v jesenskem času. V vrtove in parke ga sadimo kot okrasno vrsto. Listi in skorja vsebujejo veliko čreslovin, eteričnih olj in rumenega barvila, zato se uporablja za strojenje kož, izdelavo črnila in v zdravilstvu. Barvilo, ki ga je mogoče pridobiti iz lesa, se uporablja za barvanje tekstila.

Preberi več “Navadni ruj Cotinus coggygria”
Ponosno uporablja tehnologijo WordPress