Vrba Iva – Salix caprea
Grm ali do 9 m visoko drevo. Pridejo leta ko Iva zacveti že februarja. Raste v živih mejah, na barjih, gozdnih obrobjih, rečnih obrežjih in skalovju, ob gramoznicah in med prvimi rastlinami na gozdnih posekah; predvsem na vlažnih, rodovitnih, a tudi zmerno kiselkastih, kamnitih, peščenih ali povsem ilovnatih tleh; raste na svetlem ali v senci. Velike količine cvetnega prahu imajo poleg vrbe ive tudi jelša – Alnus glutinosa in topol – Populus alba.
Opis rastline:
Videz: Grm z debelimi vejami, kot drevo zraste 5-7 m, izjemoma tudi 12 m, krošnja je gosta in okrogla. Deblo je pogosto skrivičeno, debelo in nizko. Koreninski sistem je močen. Iva razvije globoko glavno in številne površinske stranske korenine.
Lubje: V mladosti je sivozeleno in gladko, pozneje svetlosivo in razbrazdano.
Listi: Jajčasti, dolgi 4-10 cm, konice listov so ukrivljene na stran, robovi so gladki ali nagubani, zgoraj motno zeleni, spodaj sivo zeleni in puhasto dlakavi.
Cvetovi: Je dvodomna in žužkocvetna rastlina, cveti marca in aprila, precej pred olistanjem. Moške mačice so sprva srebrno kožuhavinaste, potem pa zlatorumene zaradi prašnih niti, ki mole iz njih. Ženske mačice so daljše in zelenkaste.
Plodovi: Je podolgovata glavica, ki ob zrelosti, konec aprila vzdolžno poči na dva dela. V njej je mnogo drobnih semen, obraščenih z gostimi, dolgimi, nežnimi belimi dlačicami.
Uporabnost: V gozdu je iva najbolj pomembna pri zaščiti in vzgoji občutljivejših drevesnih vrst. Njen les je zelo mehak in ga je lahko obdelovati, vendar ga večinoma uporabljajo samo za kurjavo. Mlade liste in poganjki zelo rada obira živina. Iva je tudi medonosna vrsta, zato jo sadijo v nasade. Lahko je tudi okrasno drevo ali grm, kombiniramo jo z drugimi listavci, lahko tudi s smreko.
Zanimivosti: Vrbe so žužkocvetne, njihovi najpomembnejši opraševalci pa so čebele, ki jih na cvet privabljajo medovne žleze. Cvetoča iva spomladi čebelam ponuja prvo obilnejšo pašo.