LIPA
V Sloveniji rastejo predvsem tri vrste lip: malolistna lipa ali lipovec (Tilia cordata Mill.), velikolistna lipa ali lipa (Tilia platyphhyllos Scop.) in balkanska srebrna lipa (Tilia tomentosa Moench.) Lipa cveti v juniju, običajno dober teden po cvetenju akacije.
Lipovec cveti nekoliko pozneje, njegovo cvetenje se lahko zavleče do začetka cvetenja pravega kostanja. Obe vrsti sta zelo občutljivi za medenje in medita dobro le takrat, ko je v zemlji in zraku dovolj
Lipovec je v naravnih združbah pogostejši od lipe, saj bolje prenaša sušo in lahko raste na višjih nadmorskih višinah kot lipa. Če raste na samem je deblo kratko, krošnja pa košata. V gozdu ima razmerama dolgo deblo in kratko in ozko krošnjo. Glede na to so na prostem rastoča drevesa bogatejša s cvetovi in primernejša za pašo čebel
Čebele nabirajo med iz nektarij in mano. Mana nastopi ob cvetenju že v juniju, svoj vrh pa doseže približno štirinajst dni po prenehanju cvetenja. Pogoj za dobro izločanje mane in bero je vlažno vreme, brez vetra in ne prenizkih temperatur. Na Gorenjskem so lahko donosi iz lipove mane obilni. Čebele lahko naberejo še na cvetovih do petnajst kilogramov medu.
Lipa zraste do 40 metrov visoko, deblo pa doseže do 5 metrov premera. Ker zelo rada odganja iz panja, je pri zelo starih drevesih običajno skupaj zraščenih več debel. Doseže starost do 500 let. Deblo je ravno in ima sivorjavo skorjo. Na prostem se krošnja bujno razvije in je sestavljena iz debelih vej. V gozdu je krošnja manjša, veje pa ne dosežejo tako velikih premerov. Ima močno razvit koreninski sistem, pri katerem prednjačijo stranske korenine. Te zrastejo globoko v tla. Mladi poganjki so gladki, rdečerjavi in v začetku dlakavi. Listi so premenjalno nameščeni, veliki od 7 do 17 cm dolgi, nepravilno srčaste oblike, na koncu zašiljeni in na robu drobno nažagani. Pecelj je dolg do 5 cm in dlakav. Cvetovi običajno rastejo v socvetjih po tri. Cveti junija. Iz cvetov se razvijejo okroglasti oreški, ki so zelo trdi in dlakavi. Imajo 4 ali 5 vzdolžnih reber. Vsak orešek vsebuje eno ali dve semeni.
Lipa je razširjena po vsej Sloveniji. Pojavlja se predvsem kot primes v hrastovih in bukovih gozdovih vse do 1500 m visoko, izjemoma tudi više. Dobro uspeva na globokih apnenih tleh, ki so bogata z mineralnimi hranili in so dovolj vlažna. Slabo prenaša mraz, sušo in onesnažen zrak.
Slovenski pregovor pravi: “Dokler lipa cvete, ne manjka čebel.”
Med lipe in lipovca nikoli ne trdi v satju izredno rad pa se strdi v posodi in to lahko že mesec ali dva po točenju. Lipov med ima prijeten okus in tudi vonj po lipovem cvetju, vendar v grlu nekoliko popraska in zagreni, zato ga nekateri uporabniki ne cenijo preveč. Čeprav ima poleg medu oljne ogrščice najbolj izražene bakteriocidne lastnosti na anaerobne bakterije v zobnih oblogah, ki so povzročitelji parodontalnih bolezni (Aleš Bozovičar, JSSČ).
Najstarejša lipa v Sloveniji
Vir: Koroške novice
Tilia platyphyllos znano tudi kot velikolistna lipa je Veliko, košato, široko, hitro rastoče listopadno drevo (V 30-35 m, Š 18-25 m). Krošnja široko ovalna, starejša širša, kupolasta. Veje pokončne do razprte, spodnje povešave. Listi široko srčasti (8-15 cm), po robu plitvo ostro nazobčani, živo zeleni, spodaj gosto belo-dlakavi; jeseni rumeni. Cvetovi v rahlih, visečih socvetjih (po 3-5 cvetov), enostavni, bledo rumeni, s številnimi prašniki, dišeči. Cvetenje: junij. Plodovi suhi, jajčasti (0,8-1,2 cm), rahlo polsteno dlakavi, sivo-rjavi. Zorenje: september-oktober. Dobro uspeva v globokih, zmerno vlažnih tleh na zmerno sončnih, hladnejših rastiščih.
Lipovec (Tilia cordata Mill)
V gozdovih srečamo predvsem lipovca. Zraste do 20 metrov visoko in ima do 15 metrov široko stožčasto krošnjo. Je razmeroma redko, vendar cenjeno gozdno drevo. Uspeva v vlažnih in hladnih legah, ustrezajo mu humozna tla. Je pogosta drevesna vrsta v parkih in drevoredih, saj odlično prenaša mestno okolje in vročino.
Skorja je sivo-rjave barve z navpičnimi brazdami. Listi so srčaste oblike in temno zelene barve. Na spodnji strani listov so v pazduhah žil šopki rjavih dlačic (pri lipi so te dlačice bele). Cveti v juniju in juliju cvetovi privabljajo metulje, čebele in druge žuželke. Pri lipovcu je v socvetju nad ovršnim listom združenih 5 do 15 cvetov (pri lipi so v enem socvetju trije cvetovi). Socvetja štrlijo izza listov v vse smeri (pri lipi so socvetja viseča). Dišeče cvetje obeh vrst nabiramo za zdravilne čaje, obe imata veljavo tudi kot medonosni vrsti. Plodovi so večsemenski okroglasti oreški s premerom 5 mm.
Les je mehak in lahek. Je belkaste ali rumenkaste barve in izrazitega ter prijetnega vonja. Uporablja se v rezbarstvu in mizarstvu, za izdelavo pohištva, glasbil, igrač, za kurjavo, idr. Ličje se je uporabljalo za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu. Listi in cvetovi se uporabljajo v zdravilstvu.
Vaško drevo, značilno za vasi slovenskih pokrajin, je običajno lipa. Razvije širšo krošnjo, pa tudi bolj dolgoživa je od lipovca, saj lahko doseže starost tudi 1000 let.